Tekom življenja zbiramo stvari katere uporabljamo in ne uporabljamo, hkrati pa zbiramo stvari katere nalagamo na lastna ramena in nosimo težo bremena, ki sčasoma postaja vse težje.
Zakaj ljudje kot najinteligentnejša živa bitja zbiramo toliko stvari, toliko spominov, nosimo toliko bremen na svojih ramenih in hrbtih? In mi smo najpametnejši ... Tu nekaj ni v redu.
Tukaj je primer: ko se dva psa srečata in začneta boj, kdorkoli zmaga, strese vso težo boja s svojih teles in nadaljuje, kot da se ni nič zgodilo (kot ko pes pride iz vode in strese vodo z telesa). Tako nadaljujejo normalno življenje, veselijo se doživljanja sedanjega trenutka in lepote, ki jih obdaja, ne nosijo bremena preteklosti in grenkega okusa v ustih.
Psi so lepe živali, lepa bitja. In mačke tudi, skartka vse živali. Rada gledam dokumentarne filme o živalih in občudujem njihovo inteligenco in iznajdljivost. Včasih, ko ljudje rečejo o človeku: "Žival je!", se mi zdi to žalitev do vseh živali, ki so pristne, ki živijo v sožitju z naravo in njenimi načeli.
Človek je postal umeten, človek je tisti, ki se pretvarja in laže, živali nikoli. Iskreno povedano mi je zelo žalostno, ko vidim, kako ta svet postaja tako umeten, tako »copy paste«, tako plastičen in oddaljen od narave in njene lepote.
Odvrzi to breme, ki ga nosiš na ramenih
Vsakič, ko nisi pristen, takrat si umeten, takrat si daleč od središča svoje duše. Vsakič, ko se odločiš za linijo najmanjšega odpora in se prikloniš večini, takrat izgubiš svojo pristnost.
Vsakič, ko nekomu ali nečemu, česar ne želite, rečete "da", izgubite svojo moč. Vsakič, ko se ne postavite zase, za svoje vrednote in naravo svojega bitja, izgubite svojo energijo, iskrico v očeh, svojo moč.
Vsakič, ko pomislite, rečete ali naredite nekaj, kar ni v skladu z naravo vašega bitja, izgubite sebe, vero vase ter varnost in zaupanje v lastne sposobnosti, izgubite svobodo. Potem sprejmete, da na svojih ramenih in hrbtu nosite breme, ki nikoli ni bilo vaše.
Vprašanje je: Zakaj? Zaradi koga?
Vrni svojo moč
Tvoja mama te je rodila srečnega, zadovoljnega, uspešnega, izpolnjenega, svobodnega in veselega človeka. Mama te ni rodil/a, da bi nosil/a tuje breme, da bi hodil/a s sklonjeno glavo brez nasmeha na obrazu.
Rojeni ste, da ste svoji in zvesti sebi, da uživate v lepotah tega sveta in da v življenju naredite veliko dobrega, tako zase, za svoje bližnje kot za druge. Rodili ste se, da živite lepoto, preprostost, svobodo in lahkotnost življenja, ne pa krivde, bolečine in teže življenja.
Čeprav nas bolečina, trpljenje, izguba in krivica učijo pomembnih življenjskih lekcij, je naša dolžnost, da prevzamemo krmilo svojega življenja in živimo srečno in izpolnjujoče življenje. Za vse ostalo ni vredno živeti.
Pozivam vas, da vzamete nazaj svojo osebno moč, da se vrnete k sebi in oblikujete življenje vredno življenja in svobode. Pozivam vas, da spoštujete sebe, svoje starše, svoje prednike, zaradi katerih zdaj obstajate. Pozivam vas, da ste to, kar v resnici ste: Zavestni, odgovorni, pogumni, drzni, močni, svobodni, iznajdljivi, ustvarjalni, podjetni in srečni.
Želim ti poguma in odločnosti, da uporabiš svojo osebno moč in se vrneš k sebi, saj si rojen, da uživaš v tem življenju in živiš vsak dan z nasmehom, zdaj in tukaj.
